Prispeval Vladimir Gajšek
Petek, 04 Maj 2012 21:07
Danes sem srečal dr. Hrasta, preoblečenega v Franza Kafko, ko sem bil pri imenitnih Boletovih, motil pa me je onle Meden, prav tako pa adjunkt Megla, ki se je sukal okoli gospodičen in gospa, in ko so se prižgali kresovi, se je oglasila slovenska pesem, medtem ko so nekateri recitirali Goethejevega Fausta v nemščini, sicer pa Franceta Prešerna in Vladimirja Gajška v slovenščini, tako da so prvega maja zagorele človeške duše in so spregovorile rastline in živali - srečal sem vrsto volkov, jazbecev, medvedov, lisjakov, gadov in drugih golazni, prisluhnil pa sem tudi pticam, ko je celo vran Edgar krakal govorniško, celo ribe sem slišal molčati... Živel prvi maj!
Prispeval Vid Gajšek
Torek, 27 Marec 2012 14:23
sprosti se in dihaj
Prispeval Vladimir Gajšek
Torek, 20 Marec 2012 17:54
Ko urednik Književnih listov, znani napuhli zaničevalec umetniške besede na račun nezadostno nesramnih odgovorov odbije nesramno sleherni prispevek Vladimirja Gajška, književnika, publicista, prevajalca in slikarja, kar počne izključno s klapami političnega jugoboljševizma, tega oznanjujočega cele objavne plahte o jugofirerju in tovariših idr., pa Delo zdaj z Žabotom idr. dekvalificira sámo umetniško besedo na način brezsubjektnih meril ali z naklepnim zavajanjem piscev »peticij« ali pisem kultministrski substanci. Seveda Delo po načelu "naši našim" objavlja še tako ponarejene oslarije brbrarije, ki v spoznanju, segajočem do meje lastnega žepka in slave, skupaj z interesom, da imajo zaposlitev in plačico doživljenjsko v tako imenovani Javni, ne pa nejavni, namreč agenciji, ne pa agenturi, za knjigo - kaj šele za natisnjen papir, špekulirajo
Prispeval Vladimir Gajšek
Sreda, 14 Marec 2012 21:01
Ob izumu prestopa iz prostega izločanja v toaleto, ob toaletnem papirju, se je v novoveštvu razvilo stranišče WC, na poteg - toda kahle in kahlice kot nočno posodje so ostale kot gledališki rekviziti ali v rabi za onemogle, v domu starostnikov, v bolnišnicah... Kahlomanija je še ne izumrla potegavščina, ki jo je treba redno izprazniti, tudi v zgodovinskih razmerah, posebno od Ludovika XIV., vse do kitajskih cesarjev in do mariborskega otroštva Vladimirja Gajška. Dragi bralec, ali veš, kako so kahlo položili na glavo namesto klobuka tudi snežaku? Kam se izločamo, da se ne izločimo? Kahlomanija!
Zadnjič posodobil Sreda, 14 Marec 2012 21:09
Prispeval Vid Gajšek
Petek, 09 Marec 2012 14:09
Popis razstav v spletnih galerijah X, W, Q, in Y .
Prispeval Vladimir Gajšek
Sobota, 18 Februar 2012 16:03
Dr. prof. Zdravko Kravanja (1957, Maribor) je redni profesor na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru, kjer predava Optimiranje procesov, dinamiko procesov in sintezo sistemov . Doktoriral je iz teme » Toplotna integracija kemijskih reaktorjev z vidika fleksibilne energetske integracije procesne sheme « (doktorska disertacija, Maribor, 1990, 197 str.). Podoktorski študij je opravljal dr. prof. Zdravko Kravanja na Carnegie Mellon University v Pittsburghu (ZDA), kjer je tudi en semester predaval matematiko za kemijsko tehniko (chemical-engineering-mathematics).
Dr. prof. Zdravko Kravanja je član Akademije SATENA v Sloveniji, član delovne skupine za računalniško podprto procesno tehniko CAPE pri Evropski federaciji za kemijsko tehniko in v podobni delovni skupini za izobraževanje kemijske tehnike je dr. prof. Zdravko Kravanja tajnik neprofitnega društva EURECHA v Evropi s sedežem v Zűrichu, Švica, za uporabo računalnikov pri izobraževanju v kemijski tehniki. Znanstvena bibliografija dr. prof. Zdravka Kravanje obsega številne objave doma in večino v strokovni znanstveni tujini.
Zadnjič posodobil Sobota, 18 Februar 2012 16:05
Več ...
Prispeval Vladimir Gajšek
Ponedeljek, 06 Februar 2012 19:13
. . .
Zadnjič posodobil Torek, 27 Marec 2012 13:05
Prispeval Vladimir Gajšek
Četrtek, 19 Januar 2012 13:25
Epigram - kam - drugam?
Zadnjič posodobil Petek, 20 Januar 2012 17:08
Prispeval Vladimir Gajšek
Četrtek, 05 Januar 2012 22:44
Neverjetno se zdi, da so postali zapori v Sloveniji kakor prizorišče irealne svobode, ki je omejena z zidovi, rešetkami, zaklenjenimi vrati, z oboroženimi pazniki in napravami, ki ves čas nadzorujejo notranje občestvo znotraj zidov. V tako ozračje sta šla šahirat s svojo ekipo v šahovski tekmi z zaporniki zapora Dob tudi europoslanec Lojze Peterle in njegov sin Ožbej, poleg dodatne ekipe. Zapornikom na fotkah so prekrili obraze s črnimi ovali, da je videti, kakor da nimamo opraviti z ljudmi, z dostojnimi osebami, temveč z brezglavimi bitji, tudi ob šahovskih mizicah ali šahovskih ploščah... spomnili bi se lahko zaporniškega duhovnika Roberta Friškovca, ki nedvomno moli za grešne duše, za te obsojene osebe, ki prestajajo na Dobu v zaporu kazen. Kako naj človek od zunaj in na svobodi oceni zaporniško življenje, ki ga ni skusil, saj zapornika vedno slečejo do golega in preoblečejo, mu postavijo gibalne in urniške ter dneven omejitve, da se čas po svoje ustavi in da postane življenje zazrto v praznino, tesnobnost in ujetost. V takih prostorih Države poteka življenje tudi v značilnem zaporniškem slogu -človek si lahko dandanes po spletu ogleda celo gibanje v ameriških zaporih in potek tamkajšnje represije, ne pa tudi zaporniškega življenja v Sloveniji, slednje pa menda pod pretvezo, da gre za skritost osebe, za identiteto sicer identificiranega obsojenca, ki prestaja zaporniško kazen. Grenko bi bilo, ko bi se začeli spuščati izza zaporniških zidov tako, da bi Država postala represivno pazniška in policijska, kakor je značilno za totalitarizme, koder ljudje služijo Državi, ne pa Država ljudem. Zdi se, da v tesnobni stiski zaporniških debelih zidov vidimo jezike, ki morajo hvaležno lizati te zidove, da se z njimi ljubijo in da postanejo del Sistema. Res da je treba umakniti v areste zlikovce, nasilneže, storilce takih ali drugačnih kaznivih dejanj, ko so bili prijeti po zakonu in samo po zakonu, res pa je tudi, da se v slovenski Državi lahko oborožena uniformirana policijska represija izživi nad žrtvijo tako, da ne upošteva viktimologije, penologije in ne pravnega uma kot razumne pravne odločitve, kdaj je treba in kako koga zapreti. Večkrat smo opozarjali, da bi se morali ljudje zbogati med sabo, nikar pa, da Država posega ne le v zasebnost, družino, osebno usodo posameznika, ampak v sistemsko urejanje medsebojnih zvez med organi pregona in izvrševalci kazni, torej med sodnijo in pravosodjem, med policisti in pazniki, ki bržkone krijejo drug drugega prav v tem Sistemu. Če ni zagotovljene osnovne medčloveške varnosti, postanejo organi pregona le orodje volje do moči, pa naj so tudi odlikovani z zlatim redom državniškega vrhnjega stožca. Položaj policijskega poklica se je v 21. stoletju nedvomno izvil iz stražmojstrske ali hopcefizljevske pozicije, ki je bila še v 19. in 20. stoletju le odsev socialno bednih razmer, vendar tudi meščanskega prava in morale - oboje, pravo in morala se kakor spreminjata v orodje juristokracije, ki lahko s pravom in moralo deluje dovolj kot moč oblasti, da zanika človekove pravice in osebno dostojanstvo. Šah v zaporu je del politične strategije in taktika ideoloških postavk na platformi prepričanja, da sme in more igrati šah tudi šahist zapornik, in to celo z evroposlancem Lojzetom Peterletom in njegovim sinom Ožbejem ter s člani ekipe šahovskega kluga Mirna in Šentrupert... - berite
Zadnjič posodobil Sobota, 31 Marec 2012 10:13
Prispeval Vid Gajšek
Torek, 20 December 2011 12:39
Kako naslikaš rožo, hišo, portret , marino, veduto...?
Oton Polak ( 16. maj 1917, Maribor/Marburg an der Drau, K&K Monarchie, Avstrija – 7. december 2011, Maribor, Slovenija)
Skicirka brez pogrebnega na/govora staremu živahnemu prijatelju
Prispeval Vladimir Gajšek
Četrtek, 15 December 2011 13:08
Prispeval Vladimir Gajšek
Petek, 09 December 2011 13:38
Državnozborske volitve 2011 so končno za mano, mnogi so uspeli, meni se zdi, se mi močno zdi, da mi pravzaprav ni uspelo, četudi imam še kaj kuloarskih priložnosti. In tako sem 10. oktobra 2011, ko sem predtem tako ali drugače, glasno, polglasno, šepetaje večkrat dejal, da ne bom nikakor kandidiral na parlamentarnih volitvah, v naši hiši obiskal drug za drugim vsaj 26 meni znanih Slovenk in Slovencev, med njimi sami znanci in seveda znanke brez podlanke…
Prispeval Vladimir Gajšek
Ponedeljek, 21 November 2011 19:24
Prispeval Vladimir Gajšek
Ponedeljek, 21 November 2011 13:45
Kdo komu objavlja, koga pokličejo v r - tv oddajo, v studio? Kdo je neoliberalec, neonacist, neokomunist, neofašist… - če le poslušaš Slavoja Žižka, ko se zadira, medtem ko se vleče za prešvicano majico in kakor hrka, kakor da bo zdaj zdaj zahraklal! Samo kar je javno in je javno objavljeno, pomeni zgolj zaenkratno dokumentacijo? Javnost je del človeštva, ki se predstavlja po volji oblasti le posredno. Ta sama posrednost pa je vsaj četverna: - najprej v svojem socialnem ali občestvenem okolju nastopa kot posredno avdiovizualna sila, sicer pa kot natis javnih tiskovin, primeroma časopisja in revij; digitalizacija medijev je prinesla takojšnjo ali nekajsekundno tehnološko iz/računanje informacij v kateremkoli sistemu, ki je vpisan programsko z najdeninami v internet, posebej po umetni inteligenci ali v strojnem spominu medsebojno brž povezano; - v barvni tv in na flatih je vizualizacija zvočno dosegljiva, brž ko je vključen tv sprejemnik z daljincem in deluje po programih, a tako, da sega tudi lahko računalniško preko satelitske tv, od afriške pustinje do gosto naseljenih puščav v urbanih okoljih; - usmerjanje informacijskega sistema imajo v rokah med seboj dogovorjeni establišmenti, delujoči javno po zakonodaji uspešne fizično-državne prisile in z ekonomskimi kot oglaševalskimi učinki in nepopustljivimi tržno kupčevalnimi učinkovanji
Prispeval Vladimir Gajšek
Četrtek, 17 November 2011 16:18
Cvetka Bevc i je v slikanici MOJA DRUŽINA v verzalkah predstavila otroško po/do/živetje družine ali domačega okolja, kjer so: zvezde, metulji, strojevodje, zmaji, kraljične, očka, mama, ti in sama literarna osebica Pini.
Zadnjič posodobil Četrtek, 17 November 2011 16:21
Prispeval Vladimir Gajšek
Petek, 11 November 2011 12:43
(29. september 1924, Celje - 30. oktober 2011, Maribor)
Oj, Bruno Hartman, vedno kritičen duh,
Prispeval Vladimir Gajšek
Sreda, 09 November 2011 14:57
Zadnjič posodobil Sreda, 09 November 2011 15:04
Prispeval Vladimir Gajšek
Sreda, 02 November 2011 15:48
Rojstnodnevni dogodek 85-ih let se je slikarsko strnil v ustvarjalno življenjsko voljo, a tudi v svojevrstno pomiritev - France Slana (26.10.1926, Bodislavci pri Mali Nedelji) se je v ljubljanski Galeriji Krka predstavil dan po svojem rojstnem dnevu v oljni tehniki, temperi, gvašu s stiliziranim kakor modernistično kubističnim avtoportretom kot figuralno, tudi s slikami živali – ribe in konj - kot tihožitno in panoramsko v krajini, tako da je vidni svet postvaritev prešel iz ustvarjalnega gonila skozi barvitost v stvarstvo, videno po sebi, v znanih formah, ki jo imajo prav naslikane stvari v razmerju do slikarjevega očesa in roke, do čopiča in palete in platna; akvarelno, a tudi s poslikavo keramike in s tapiserijami.
Prispeval Vladimir Gajšek
Sobota, 29 Oktober 2011 11:51
Zadnjič posodobil Sobota, 29 Oktober 2011 11:55
Prispeval Vladimir Gajšek
Četrtek, 27 Oktober 2011 11:43
Prispeval Vladimir Gajšek
Ponedeljek, 24 Oktober 2011 13:50
Tone Pavček, pesnik, prevajalec, urednik
(29. september 1928, Šentjurij pri Mirni Peči – 21. oktober 2011, Ljubljana)
Nasvidenje med zvezdami, prijatelj!
Vladimir Gajšek, intelyway.com
Nekrolog domačijstva v spevnosti
je spremljal spomin na pesnika. Tisti, ki smo pesnika Toneta Pavčka dobro poznali, z njim veselo prijateljevali, nastopali doma in drugod, vemo, da je bil po svoje zanesenjak veseljak, a dolenjsko levstikovsko kritičen in živahen človek, ki ni vsiljeval svojega mnenja nikomur, znal pa ga je na glas odkrito zagovarjati. Ni bilo treba veliko besed, na stara leta se je Tone Pavček rad spominjal… Nazadnje smo še pred nedavnim šli s pisateljskega društva Čiro, Tonček in jaz, mimo državnega zbora, ko je Tonček, kakor smo mu pravili, jel pripovedovati, kako je že bil v tej stavbi – kot otrok je neki bil pri tedanjem oblastniku… menda s šopkom cvetja ali kako.
Ob 8-em življenjsko jubilejnem desetletju sem se tudi spomnil kajpak pesnika Toneta Pavčka – s čestitko.
Prispeval Vladimir Gajšek
Ponedeljek, 17 Oktober 2011 18:31
VII. Konferenca slovenskih znanstvenikov in gospodarstvenikov iz sveta in Slovenije (VII. KSZG, 12. in 13. oktober 2011, Gospodarska zbornica Slovenije, Dimičeva 13, Ljubljana, častni pokrovitelj: Slovenska akademija znanosti in umetnosti; - VII. Konferenco slovenskih znanstvenikov in gospodarstvenikov iz sveta in Slovenije so pripravili v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije, Slovensko znanstveno fundacijo, Kemijskim inštitutom, Slovenskim kemijskim društvom, Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani in Mariboru, z Inštitutom Jožef Stefan, Evropskim središčem Maribor in Zvezo inženirjev Slovenije, sicer kot nadaljevanje sklopa strokovnih srečanj slovenskih strokovnjakov doma in po svetu, ki jih pri Svetovnem slovenskem kongresu pripravljajo že več kot desetletje) je potekala v tistem svetovno udomačenem znanstveno duhovnem ali vedoslovnem ozračju, koder se soočijo različni znanstveniki in misleci različnih nazorov, da argumentirajo svoj obstoj med ljudmi, posebej pa tudi zagotovitev lagodja in udobja prav zanje. V celoti je KSZG uspela, saj je zapolnila tiste duhoslovno naravoslovne prostore z najnovejšimi izkustvenimi dognanji, spoznanji, izumi in patenti, ki omogočajo ljudem boljši življenjski standard in jih upotujejo k samemu spoznavanju narave in v šolanje ter izobraževanje tudi na tem področju. INTELYWAY kot spletna postaja resnica se je udeležil znanstvene odprtosti. Tehničnoznanstvena produkcija vpliva na okolje v naravi in človeško. V
Zadnjič posodobil Sobota, 31 Marec 2012 10:16
Prispeval Vladimir Gajšek
Ponedeljek, 03 Oktober 2011 08:55
Kdo je kultna osebnost dogodljivosti, če se ves čas dogaja tako, da se pravzaprav nič ne zgodi? Poslej so "moderne" razstavno kolektivno baje samo še za množice, ko tudi sami dogodki brez dramskega posebnega učinka ne poznajo ne komične ne tragične katarze, kakor aristotelsko v Poetiki, takrat še v teatru. Že Johann Wolfgang Goethe (pisal je tudi O nemški stavbni umetnosti / Von deutscher Baukunst , 1773; umetnostnozgodovinskimi spisi, npr. Winckelmann in njegovo stoletje / Winckelmann und sein Jahrhundert , 1805) pa je menil, da meščansko občinstvo, ko zapusti gledališko stavbo po predstavi, gre po svojih poteh, eni spat, drugi pa na soareje v salone in kavarniško, ne da bi še posebej premišljali, kako so bili v gledališču ganljivo presunjeni…
Prispeval Vladimir Gajšek
Torek, 08 Maj 2012 13:13
Ali se Ljubljana spreminja, in mi z njo - ali pa je ravno narobe obrnjeno, da se mi sprerminjamo, Ljubljana pa z nami? Prijateljski dr. Alojz Kriožman, bivši mariborski župan, brat mojega odličnega prijatelja dr. Mirka Križmana, ki sva znjim prebila mnogo tudi faustovskih noči, tudi ko so naju zasledovali z intervencijsikim avtom plavi angeli, celoo v ranih urah, medtem ko sva spešila domov, prav ta Čebulek je bil v Ljubljani, ko je naključje hotelo, da se fotkava... - sicer pa, Maribor se bolj spreminja kot Ljubljana, celo v slovenstvu in kulturi, čeprav sestavljalec Mariborske knjige z izdajateljem to štajersko slovensko mesto pod Pohorjem ljudomrzno zaničuje in ga že proglaša za jalovo mrtvega - podnaslovno, češ, mesto spodrezanih korenin, ne pove pa plonkar, da je sam s komunisti spodrezoval mestne zgodovinske, celo kroniško kulturne v zgodovini duha, kadar je le mogel in kjer je že imel v španovijah priložnost, ztlonamerni...- za razliko od Maribora je slovenska prestolnica bolj baročna in radikalno pošastna s svojimi policijskimi izgopni umetnika, z izselitvijo kot deložacijo, s pošastno irokracijo moči in uničevalnega nasilja, s propagando šarlatanije in podpovprečništva zoper umetnost, in tako z nagrado kresnik pa celo š+e z državno visoko plačljivo in priznavalno Prešernovo nagrado..., kajti tukaj je že zavladalaohlokratsko nasilna, pretepaška manira, ki jo ščiti policija, sprenevedavo pa nasilje nad nedolžnim upravičujejo mandeljstvop ali uslužbenstvo ombundsmanke, kar ni le skrajno sramotno, ampak je še posebej protičloveško in paragrafarsko abotno... Kljub temu in navzlic drugim potezam ostaja ljubljena Ljubljana še zmerom kulturno, politično, znanstveno in diplomatsko središče dogajanj, sz državnim predsednikom, s parlamentom in Vlado Republike Slovenioje, ki pravkar ukrepa v smeri humanizacije in celo protibirokratsko ali pšroti znani ljubljanski čičikovščini privilegiranih stremuhov in podobno.
Detajli slikovnega matzeriala iz ljubljanskega leta 2005 so samo drobni utrinki, ki razsvetljujejo po svoje zgodovinski vmesnik metropole in nadškofije.
Zadnjič posodobil Torek, 08 Maj 2012 13:14
Prispeval Vladimir Gajšek
Petek, 04 Maj 2012 14:40
Peter Zobec je menil, da je ljubezen največ, kar je človeštvu dalo – stvarstvo, stvarstvo Stvarnika… Peter Zobec, slovenski filmar scenarist, znani neusahljivi in prisotni pomočnik režije, organizator, tudi režiser masovnih prizorov, (1932, Ljubljana, Slovenija - 2. maj 2012, najden v stanovanju, Ljubljana) je sodeloval kot neopazno...
Prispeval Vladimir Gajšek
Petek, 20 April 2012 09:43
Zadnjič posodobil Petek, 20 April 2012 10:52
Prispeval Vladimir Gajšek
Sobota, 31 Marec 2012 11:59
Kot obljubljeno:
Po referendumu - pomiritev le družinsko zakonito
Med referendumi in družinsko zakonodajo
Vzdevkovni komentar bo objavljen v spletni kulturni reviji INTELYWAY - "Med referendumi in družinsko zakonodajo", ne glede na to, kako urejajo referendume na primer Švicarji, kolikor je znana demokrati č na odlo č itev, da se na enem referendumu lahko odlo č i ljudstvo za kar ve č zadev. Tokratni referendum je sicer stal 4,000.000 € (štiri milijone evrov), da je bilo ovrženo, kar so si namislili nekateri prej na oblasti o družinskem zakoniku, obenem so lahko ob č ani odlo č ali o z županskimi volitvami dolo č nih - spet - novih županih, verjetno zaradi bivšega ljubljanskega župana, ki se sprehaja od parlamenta do magistrata kar tako, a vsakokrat kakor s svojo partijsko Listo... Kaj pomeni sploh "Lista" bo treba podrobneje poro č ati drugekrati, ko bo priložnost premišljati, o č em ali o kom odlo č ajo referendumi
.
Prispeval Vid Gajšek
Petek, 23 Marec 2012 13:08
Album "Molto vivace" avtorja Vida Gajška je osemdesetminutni simfonični elektronski melodični spektakel do zdaj še neslišanega izvirnega modernega muzikalnega sloga, ki ambientalno povezuje zvočne strukture jazz-a, hip-hop-a, soula, klasike, etna, elektronike... Globalna glasbena drama z instrumenti brez vokalov poje o svetu in življenju mladega umetnika s posluhom za nadrealno. Vaše čute bo napolnila s presenečenjem, srečo, pričakovanjem, radovednostjo...skratka, uživali boste v ritmih in toku "Molto vivace", ki bo vedno in povsod ustvaril čarobno vzdušje. Pričakovanja? Presežena! Tudi za najbolj zahtevne okuse. Slog časa v harmoniji večnosti. Mirno, a hitro.
Zadnjič posodobil Petek, 23 Marec 2012 13:10
Prispeval Vladimir Gajšek
Sobota, 17 Marec 2012 16:12
V programski navezavi so se odprle marčno že spomladanske cvetke takole:
ponedeljek, 19. marec – obisk Ljubljane 9.00 – odhod v Ljubljano 11.00 – predavanje in pogovor (Trubarjeva hiša literature)13.30 – kosilo 15.00 – ogled mesta in prosto za potepanje
Več ...
Prispeval Vid Gajšek
Torek, 13 Marec 2012 17:29
Delna zbirčica vektorskih grafik Vida Gajška
Zadnjič posodobil Torek, 13 Marec 2012 17:30
Prispeval Vladimir Gajšek
Torek, 21 Februar 2012 10:20
Prispeval Vladimir Gajšek
Četrtek, 24 Februar 2011 15:08
Točno opoldne – o ščuvaškem podtikanju strankarsko
Guruji so težki, ko prihajajo svečano, a zase kot učeniki, dandanes tudi, se zdi politično, vendar pri nas s slabšalnim predznakom, ko lahko strankarsko sumničijo kogarkoli za karkoli, da le upravičijo svoj še vedno vodilni, čeprav nasprotni obstoj – ti učeniki povzemajo v političnem smislu duha, ki ni evropski, ampak se po svoje globalizira in torej ne ustreza starogrškemu klasičnemu pojmu duha – gre za prakticizem moči posebne sorte, za vednost kot tako – in prav to vednost poskušajo ugotoviti, če ne drugače, pa vsaj z lažnimi obdolžitvami ali ideološko novimi izmišljijami, da s svojimi partijci in simpatizerji prepričujejo vse in vsakogar, kako da imajo – namreč duhovno prebujeno – edini prav. >>>
Prispeval Vladimir Gajšek
Torek, 24 Januar 2012 22:56
Prispeval Vladimir Gajšek
Sobota, 14 Januar 2012 11:57
Prispeval Vladimir Gajšek
Četrtek, 29 December 2011 16:59
Zadnjič posodobil Četrtek, 29 December 2011 17:15
Prispeval Vid Gajšek
Petek, 16 December 2011 16:35
Zadnjič posodobil Petek, 16 December 2011 16:39
Prispeval Vladimir Gajšek
Sreda, 14 December 2011 18:00
V esejiziranju me je vodila osebna volja, da kdaj kaj tudi pojasnim sebi in drugim,
da sicer ne napišem kakšnega duhovnega vodiča in spoznanjskega priročnika, vseprej le prijetno branje. Vsak dan sem namenil nekaj časa eseju. Zato me je navduševala vrsta različnih življenjskih vsebin, ki sem jih zapisoval in jih izbiral po okusu in presoji. Esej je dober za branje vse leto. Človek, ki se preskuša, je esejistično preskušen.
Je morda čas poželjivosti in čas hrepenenja, ki se spreminja v nebrzdano slo. Kadar je to hrepenenje umno, intelektualno in nepreračunljivo, slepo in na daljavo, tako rekoč sprevrženo v noro koprnenje, se zdi za kratek čas neustavljivo. Sama poželjivost pa se uresničuje tam, kjer tudi zgolj in le obstaja gola želja, želja polnih oči in praznega srca, spremenjena v željčnost. Zato se želje tako hitro spreminjajo in so pravzaprav nekako koledarske. So želje, porojene iz hrepenenja in želje, izrojene iz zavisti in tisočero malih maščevanj. Želja in hrepenenje preizkušata človekovo bit. Zato se pokaže esejiziranje takšno, da pomiri željo in hrepeni mirno.
Zadnjič posodobil Sreda, 14 December 2011 18:02
Prispeval Vladimir Gajšek
Sreda, 07 December 2011 13:47
Prispeval Vladimir Gajšek
Ponedeljek, 21 November 2011 17:38
Prispeval Vladimir Gajšek
Sobota, 19 November 2011 11:15
Zadnjič posodobil Sobota, 19 November 2011 11:18
Prispeval Vladimir Gajšek
Sreda, 26 Oktober 2011 11:55
Zjutraj najprej vadil spretnost v tetrisu. Vmes sem razmišljal, kako je mogoče, da sam, ki osebno berem toliko knjig o samosvesti in samozavesti, o samouresničitvi in sploh o izpopolnjevanju aktualizirane ali samoaktualizirane vrednosti odnosa med podzavestjo, zavestjo in izvenzavestjo, nekje ostajam v sebi resda srečen, poln, uresničen, v poslu pa ne. Mar ne kažem niti navzven parlamentarne lojalnosti, se mar res pustim ociganiti vsakomur, ki pride?
Prispeval Vladimir Gajšek
Sreda, 12 Oktober 2011 09:31
V družbenem mariborskem foglovžu ali družbenopolitičnem akvariju, kot se je reklo, je potekala redna letna konferenca Zveze študentov Jugoslavije – Maribor, v veliko dvorano se je nabilo do zadnjega kotička študentske mladine, sprva v znanem konferenčno predsejnem živžavu, v napetih trenutkih, kaj da se bo še neki zgodilo, čeprav, kakor vedno, po dnevnem redu, ko sem vedel, običajno s petimi točkami, zadnja točka: - razno; predzadnja - pomenek o poročilih in predlogi delovnega študentskega odbora, predtem in po običajnem odmoru - sprejetje sklepov in - predstavitev novega študentskega odbora Zveze študentov Jugoslavije – Maribor, v drugi točki - predstavitev nadaljnjega dela in kandidatov, poročila komisij, na samem začetku pa najprej - pozdrav predstavnikom občinarjev funkcionarjev, predstavnikov študentskih organizacij in prisotnega ljudstva.
Prispeval Vladimir Gajšek
Četrtek, 06 Oktober 2011 19:24
Evald Flisar je dokazal v stripih z risarjem Damijanom Stepančičem, da je pristni kot sočno pišoči književnik, ki obvlada ne le zgodbarstvo, to se pravi fabulativnost in naracijo, ampak kakor filmsko zamrznjeno inscenacijo risanke, s katero se slikovno ubesedijo kratke zanimive, sočno napisane in striparsko včlenjene zgodbice: Dama z železnim ugrizom, Nikoli, Gospodar vlaka, Ukijev srečni dan, Šarlatan, Razočaranje . Včasih erotizirana pripoved 20.stoletja se dekameronsko - kot je pisal Giovanni Boccaccio v Dekameronu (1348–53, v znani bralni zbirki 100 novel, povezanih z okvirno zgodbo, ko se deset mladih florentinskih plemičev v obdobju kuge zateče v podeželsko vilo in si tam deset dni krajšajo čas tako, da si pripovedujejo zgodbe) – izteče v vsakokratni srečni konec. Ko je pripovednik Evald Flisar dokončno, doma in v mednarodnem bralstvu, uspel z romanom Čarovnikov vajenec , je dokazal, da presega siceršnjo slovensko literarno produkcijo, izhajajočo iz množičnega okusa in pisateljstva po sebi.
Prispeval Vladimir Gajšek
Petek, 04 Maj 2012 14:05
Zadnjič posodobil Petek, 04 Maj 2012 14:31
Prispeval Vladimir Gajšek
Petek, 13 April 2012 13:26
Kar je treba povedati, o narava v zgodbi samosebni, naj ne bo zamolčano, omrtvičeno, na cesto izgnano, neizpeto v sramoti sodnoizvršilnega samoljubja ali izsekano, pohlevno zapacano, kaj šele uničeno: bombardiran MB EPK – zap. št., datum, mrtvi, ranjeni, čas napada (1.) 7.1.1944: 55 mrtvih,
Zadnjič posodobil Petek, 13 April 2012 13:30
Prispeval Vladimir Gajšek
Torek, 27 Marec 2012 15:29
Zadnjič posodobil Torek, 27 Marec 2012 15:32
Prispeval Vladimir Gajšek
Ponedeljek, 27 Februar 2012 15:48
S starim Markom Tulijem Ciceronom bi rekel, ko je pisal dialoško O starosti – v zvezi z Markom Porcijem Katom st., posvečeno kot prvo Ciceronovo delo Titusu Pomponiju Atiku, da so štirje razlogi staranja, ki se zde mizerni, ne pa v videzu stoiško vzdržljivi, saj da se star človek pravzaprav 1. oddalji od dejavnega življenja, 2. telo mu oslabi, 3. oropan je tako rekoč vseh užitkov, in seveda 4. ni daleč od smrti… - kar v dialogu kot očitke zavrača Kato s primeri starorimskih starost, kot je bil Kvint Maksim, starosta pesnik Enij ali Apij, ki so se v svojem življenju radostili in v starosti izkazovali druge vrednote namesto očitkov…
Zadnjič posodobil Ponedeljek, 27 Februar 2012 15:50
Prispeval Vladimir Gajšek
Ponedeljek, 23 Januar 2012 21:01
Vprašanje, ali je bilo bolje v jugodiktaturi ali je v samostojni lastni slovenski državi znotraj Evropske unije, bi lahko postavil kdo, ki ne ve ali se pretvarja, da ne ve, kaj bo hlastnil pes, če mu ponudiš v eni roki kos lesa, v drugi pa kos mesa.
Takih ideoloških slovensko-jugoslovanskih sprenevedanj je celo med evroskeptiki še preveč.
V resnici gre za prihodnost, ki stoji tik pred priškrnjenimi vrati časov...
Ob koncu totalitarnih svetovnih ideologij in na koncu hladne vojne se začenjajo morda kdaj tudi zavrele razmere, ki jih hladi edinole še visoka tehnologija.
Prispeval Vid Gajšek
Sobota, 07 Januar 2012 23:06
epigrami
Prispeval Vladimir Gajšek
Četrtek, 29 December 2011 14:25
Zadnjič posodobil Četrtek, 29 December 2011 14:28
Prispeval Vladimir Gajšek
Petek, 16 December 2011 13:51
Konformizem prilagojencev ali konflikt trčenih? Nisem mogel pač živeti v nenehnih prepirih, ki jih je izvajala oblast z navajalnimi provokacijami ter z nekako zasliševalnimi vprašanji brez odgovorov. Vsak sproženi spor na zunaj so potlej hoteli prikazati s svojimi socialističnimi mistikami in grožnjami ter ustrahovanji kot moj lastni konflikt s samim seboj, kot da gre pravzaprav za intrapsihični boj s samim seboj, medtem ko so me ostudno oholo zavračali in se mrdali v svojih lastnih oblastniških pobudah, da so le kazali svojo moč. In ta moč je bila moč zunanje prisile, ki je sprožala – zlasti pri velikih družinah in pri starših, ki so komaj še oskrbovali otroke – tudi vrsto travm in notranjih navzkrižij. Uspevali so tisti, ki so znali zaigrati še posebno naprednost, ki pa so bili povsem podloženi obrazcem višjih slojev socialističnega samoupravljanja, pri čemer so znali zaigrati celo vlogo žrtve. In takih mišljenjsko dokaj podlih žrtev je bilo kakor nedogled, saj so zagovarjali pravzaprav aktivistični konformizem, s katerim so lenobno, a vsem na očeh češ preoblikovali okolje. Nasprotniki komunistične dogmatičnosti, ki so bili v dobrih službah, so se lahko igrali nonkonformizem konformistično, obenem pa so svoj subjekt vselej na koncu koncev priigrali objektu, pa naj je šlo za spolne užitke, denar, alkohol ali neopazno opazni vzpon.
Zadnjič posodobil Petek, 16 December 2011 13:53
Prispeval Vladimir Gajšek
Ponedeljek, 12 December 2011 16:54
povesti in pesmice
za otroke in druge
Zadnjič posodobil Ponedeljek, 12 December 2011 17:29
Prispeval Vladimir Gajšek
Četrtek, 24 November 2011 14:35
Haiku v zarji, osvit prvega sonca- in jaz na vrtu...
Prispeval Vid Gajšek
Ponedeljek, 21 November 2011 20:29
Zadnjič posodobil Ponedeljek, 21 November 2011 20:56
Prispeval Vladimir Gajšek
Ponedeljek, 21 November 2011 17:19
INSERT INTO phpbb_posts_text (post_id, bbcode_uid, post_subject, post_text) VALUES('1891', '078e24afca',
Zadnjič posodobil Sobota, 31 Marec 2012 10:16
Prispeval Vladimir Gajšek
Sreda, 02 November 2011 12:23
Prispeval Vladimir Gajšek
Četrtek, 27 Oktober 2011 13:25
Ljubljana je pokopala pravkar pesnika Toneta Pavčka, ko so pokale salve in so ostriženi vojaki resnobno togi nosili pliširano blazino z odlikovanji, sicer pa strumno in togo hkrati, v mrzlem dežju jeseni, in prijatelj mali človek koroške domačije - Janko Messner, koroškoavstrijski pisatelj, dramatik, esejist, prevajalec Janko Messner, o, je bil vedno nekam radoživo spodbuden, namenjen v smeri modernega napredovanja, a ob high techu
Prispeval Vid Gajšek
Torek, 25 Oktober 2011 11:58
Spletni muzej INTELYWAY razstavlja sveže ustvarjeno zbirko Vladimirja Gajšek VIRTUALNI SALON.
Zadnjič posodobil Torek, 25 Oktober 2011 12:00
Prispeval Vladimir Gajšek
Sreda, 19 Oktober 2011 10:55
E-skladba ČUK SE JE OŽENIL Vida Gajška iz leta 2003.
Prispeval Vladimir Gajšek
Sreda, 12 Oktober 2011 19:44
Digitalni muzej Intelyway razstavlja doslej javnosti še nepredstavljene zbirke Vladimirja Gajška:
Fragmenti in fraktali Oviviparni Kot dih Kraji Ljudje slik Mestni pridvig Fosilne ribe Fraktalska Nov lik Podobe novih prostorov in časov Screen 11 Slike naključja Virtualne slike
Zadnjič posodobil Sreda, 12 Oktober 2011 19:56
Prispeval Vladimir Gajšek
Ponedeljek, 10 Oktober 2011 13:08
... ure, dan
Prispeval Vladimir Gajšek
Četrtek, 06 Oktober 2011 17:52
Večkrat sem bil dobesedno primoran biti – lektor (oris) – lat. = bralec. K meni so prihajali mnogi pišoči, tudi seveda literati, že uveljavljeni, tudi kdaj prevajalci… - vedeli so, da bom znal jezikoslovno pojasniti in dobro usmeriti. Prinašali so mi natipkane pesmi ali kar rokopisno, da sem jih prebiral – in sem jih popravljal sproti, in ko gre za jezik, sem metodično vzgojno in strokovno strog, nepopustljiv, sicer rigorozno človeški in discipliniran.
Prispeval Vid Gajšek
Ponedeljek, 26 September 2011 11:42
Proti monopolom v kulturnih španovijah
Kulturni in literarni oligopol je mogoč, ko je ponudba s povpraševanjem vred nekaj nad pragom revščine, in to ne le materialno, temveč v bedi duha. Dogovorjeno ravnanje se tukaj izkaže samo za slabšalno kulturno politiko in nič več kot to. V poslovnih knjigotrških kupčijah pa staja prav zato nezavarovan – avtor, ki je izenačen z vsakim nasopačem ali literarno žvrkuljo. Tipizirano je tudi, da se prodajajo kolportažni pisci kot nekakšni besedni umetniki prozno, pesemsko pa se enačijo zgolj v vedno novih in novih – antologijah, a vsi nekako izenačeni, se reče (pod)po/v/prečni kot statistično število poetične produkcije, a ta brez prida in haska.
Zadnjič posodobil Torek, 27 September 2011 19:53
